Vodna pot »Vir življenjske energije«

 

 

 

Na vodni poti „Vir življenjske energije“ boste spoznali najpomembnejše vodne vire našega območja in doživeli neokrnjeno naravo.

 

1. Vodni vir ČP Jezero

 

Največji vodni vir se nahaja se v Družinski vasi in zagotavlja vodo za oskrbo občin Šmarješke Toplice, Straža, Mirna Peč in celotni levi breg občine Novo mesto.

 

2. Potok Prinovec

 

Potok Prinovec izvira v gozdu za hotelom Šmarješke Toplice. Zgodba pravi, da je lastnik zemljišča, na katerem je izvir, k potoku postavil napis PRINESI NOVEC, uporabniki studenčnice pa so mu morali za vodo plačati. Sčasoma so se štiri črke izbrisale in ohranil se je napis PRI NOVEC. Tako je potok dobil ime Prinovec.

 

3. Ribnik v termalnem parku

 

Najdragocenejša znamenitost ribnika je vsekakor indijski lotos. Poleti je gladina vode gosto prekrita z velikimi povoščenimi listi, nad gladino pa se ponosno dvigajo rožnati cvetovi.

 

V okolici ribnika so si domovanje uredile belouške in kobranke, družbo pa jim delajo številne zlate ribice, želve rdečevratke in zelene žabe.

 

4. Terme Šmarješke Toplice

 

Prvi pisni viri o zdravilišču segajo že v leto 1792. Danes so Terme ene izmed najbolj priznanih termalnih zdravilišč v Sloveniji. Specializirane so za rehabilitacije bolezni srca, ožilja in poškodb gibalnega sistema.

 

5. Zdravci

 

Današnja dolina ob Radulji je dno nekdanjega zaliva Panonskega morja. To področje ob Radulji, ki ob močnem deževju prestopi bregove in poplavi ravnino, daje zavetje nekaterim redkim pticam in drugim živalim. Zdravci so tudi prava zakladnica rastlinskih vrst. Ob Radulji rastejo stoletne vrbe, ki so se razbohotile in dajejo pokrajini svojevrsten videz.

 

6. Klevevž – soteska potoka Radulja

 

Radulja je nekaj deset kilometrov dolg potok, levi pritok reke Krke. V svojem zgornjem toku, v krajšem, a divjem kanjonu s skoraj navpičnimi bregovi, ustvarja manjše glasne in šumeče slapove in skoke. Po glasnih brzicah Radulje so poimenovali tudi bližnji Klevevž, saj Klingenfels v nemščini pomeni „pojoči slapovi“.

 

7. Klevevška Toplica

 

Pri končnem delu soteske je ob desnem bregu Radulje krajši pritok, katerega izvir na dan privre pod večjo skalo in je zajet v manjšem bazenu. To je hipotermalni izvir, imenovan Klevevška Toplica, s temperaturo vode od 21 do 25 °C. Nastal je ob istem prelomu kot izvir v Šmarjeških Toplicah.

 

8. Spodnja Klevevška jama

 

Spodnja Klevevška ali Ajdovska jama je doslej edina znana topliška jama v Sloveniji, kjer se nahaja hipotermalni izvir. Voda priteka iz špranje v steni s temperaturo 21 °C. Do sedaj je raziskanih 518 m rovov, vendar ti še niso urejeni za obiskovalce. Jama je zanimiva tudi zaradi bogatega jamskega živalstva: v njej so našli porodniški koloniji južnega podkovnjaka in navadnega netopirja ter posamezne male in velike podkovnjake.

 

9. Vodnjak v Gorenji vasi

 

Vodnjak leži v naselju Gorenja vas pri Šmarjeti na nadmorski višini 197 m. Napaja se iz izvirnega zajetja, okoli katerega je zgrajen kamniti obod vodnjaka. Značilnost vodnjaka je predvsem njegova oblika, saj je vodnjak sestavljen iz treh delov: izvirnega vodnjaka s periščem, napajališča za živino in lesene „vage“ oz. vzvoda z utežjo za vleko vode iz vodnjaka. Gre za tipičen primer vodnjaka na vzvod, ki se je v prejšnjem stoletju uporabljal na celotnem območju Dolenjske in Bele Krajine.

 

Globok je približno 3 m. Zidan je iz kamna, zunanje ogrodje je osmerokotno. V drugi polovici 20. stoletja je bil vodnjak obnovljen, prav tako perišče za pranje perila in napajališče za živino v neposredni bližini. Kot pravijo vaščani, je bil vodnjak nekoč nepogrešljiv zaradi pitne vode, ki je skoraj nikoli ni zmanjkalo, le v najhujši suši. Iz vaške „štirne“ so dekleta vodo nosila v škafih na glavi. Voda iz vodnjaka se je uporabljala za umivanje, pripravo živil, kuho, pranje in napajanje živine. Na perišču so ženske prale perilo. K vodnjaku so vaščani vodili napajat živino: včasih je bilo treba celo čakati v vrsti, da se je napajališče izpraznilo.

 

Vodnjak v današnjem svetu ni več nuja, je pa zanimivost, ob kateri se vaščani še vedno družijo in zbirajo.

 

V okviru obnove vodnjaka leta 2011, ki ga je sofinanciral Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda in Ministrstvo za okolje in prostor, so se izvedla obnovitvena dela na notranjem in zunanjem delu vodnjaka, obnovilo se je korito, perišče in struga potoka, postavilo se je novo leseno dvigalo – „vaga“ in urbana oprema ter uredilo parkirišče.

 


tl_files/temp/puscica.jpgtl_files/temp/puscica.jpgtl_files/temp/puscica.jpg Vodna pot tl_files/temp/puscica.jpgtl_files/temp/puscica.jpgtl_files/temp/puscica.jpg

 

 

 

tl_files/temp/vodna pot.jpg

 

 


Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki