Dr. FRAN ZWITTER (24.10.1905 – 14.4.1988)


Fran Zwitter je bil rojen v Beli Cerkvi v hiši svojega deda Frana Majzlja. Po študiju zgodovine in geografije v Ljubljani in na Dunaju je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1928 diplomiral in naslednje leto doktoriral. V letih 1930–32 se je izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka. 

Leta 1938 je postal prvi učitelj za zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi. Med letoma 1952 in 1954 je bil rektor Univerze v Ljubljani, sicer pa je bil redni profesor do upokojitve leta 1975.

Od leta 1958 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg zgodovine mest in socialne zgodovine ga je vseskozi zanimala nacionalnopolitična problematika.

Zwittrova bibliografija šteje več kot 300 enot, od tega 11 knjig in 100 pomembnejših razprav. Ker je bil zelo navezan na rodno Belo Cerkev, je bila njegova zadnja želja, da je v svoji rojstni vasi tudi pokopan. 

 

JOŽE KARLOVŠEK (12.2.1900 – 22.10.1963)

 

Jože Karlovšek je bil rojen v Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na gradbeni šoli v Ljubljani. Delal je kot gradbeni tehnik, nadzornik, projektant in na koncu kot učitelj tehničnih predmetov na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden od ustanoviteljev Tovarne fine keramike Dekor v Ljubljani leta 1931.

Njegova velika ljubezen so bili stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in slovanska mitologija. Ornamente je najprej zbiral, nato pa tudi sam ustvarjal. Z lastno tehniko, ki jo je tudi patentiral, je slikal na les najrazličnejše motive, večinoma prevzete iz slovanske mitologije. Karlovšek je gradivo, ki ga je zbral ob svojih raziskavah, objavil v več knjigah, od katerih so pomembnejše: Slovenska hiša, Umetnostna obrt – splošen razvoj in naš slog, Slovenski domovi in zbirka razglednic Dekorativna umetnost. V različnih revijah je redno objavljal članke in razprave s področja ljudske umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. 

Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. V zgradbi je danes Karlovškova spominska soba. 

 

JANEZ ZALOKAR (26.6.1792 – 7.9.1872)

 

Janez Zalokar je bil rojen na Vinici pri Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral teologijo v Ljubljani in bil leta 1815 posvečen v duhovnika. Duhovniška služba ga je kot kaplana popeljala najprej v Metliko in nato kot župnika najprej v Tržič in nazadnje v Škocjan. Ko je nastopil službo v Škocjanu, je bil njegov cilj čim bolj pomagati svojim župljanom in nanje prenesti čim več svojega vsestranskega znanja. Zanimala ga je zdravstvena problematika, bil je podpornik homeopatije, spodbujal je sadjarstvo, dobro je poznal kmetovanje, ljudi je učil, kako iz kmetovanja živeti in z njim tudi zaslužiti.

Leta 1854 je napisal knjigo Umno kmetovanje in gospodarstvo. Gre za prvo knjigo v slovenščini, ki opisuje vse kmetijske panoge skupaj. Ukvarjal se je tudi z jezikoslovjem. Tako je M. Cigaletu pomagal sestaviti slovensko-nemški slovar, ki je zajemal 14.000 gesel. V Bleiweisovih Novicah je objavil svoj model pisanja rodovnika, še danes znan kot Zalokarjev rodovnik. 

V Zalokarjevi rojstni hiši na Vinici je danes na ogled muzejska zbirka starega kmetijskega orodja in pripomočkov.

 

JANEZ VOLČIČ (27.4.1825 – 14.12.1887)

 

Janez Volčič je bil rojen v Gabrovem v župniji Škofja Loka. Po zaključeni gimnaziji v Novem mestu in Ljubljani je študiral teologijo in bil leta 1849 posvečen v duhovnika. Duhovniški poklic je opravljal kot kaplan v Horjulu in Semiču, kot župnik v Dragatušu in Podgradu, leta 1875 pa je prišel v Šmarjeto. V času službovanja v Horjulu je začel prvi pri nas z majniško pobožnostjo v čast Mariji in jo poimenoval šmarnice. Kjerkoli je služboval, je skrbel za ureditev notranjosti in zunanjosti cerkva. 

Leta 1887, tik pred smrtjo, je Volčič dokončal rokopis knjige z naslovom Zgodovina šmarješke fare. V njej je podrobno opisal življenje in navade tukajšnjih prebivalcev. Knjiga še danes predstavlja pomemben vir za raziskovanje preteklosti območja občine Šmarješke Toplice.

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki