Vodnjak v zdraviliškem parku v Šmarjeških Toplicah

 

Litoželezni vodnjak s kipom ženske z vrčem, ki stoji v zdraviliškem parku v Šmarjeških Toplicah je bil izdelan v drugi polovici 19. stoletja v eni izmed avstrijskih livarn. V Šmarješke Toplice ga je leta 1926 pripeljal novomeški zdravnik Viktor Gregorić, ki je tistega leta tudi odkupil takratne Toplice. V litoželezni vodnjak, ki je takrat stal na dvorišču med dvema kopelma, je dal napeljati pitno vodo. Gregorić je zgradil tudi moderno zgradbo s sobami za goste, napeljal elektriko, uredil širšo okolico stavb in bazenov ter sprehajalne poti.

 

 

 

 

 

 

Župnijska cerkev sv. Marjete v Šmarjeti

 

Cerkev sv. Marjete v Šmarjeti je bila s časovnimi presledki pozidana med leti 1909 in 1928 in je nadomestila starejšo srednjeveško prednico. Sakralna arhitektura je značilna za čas nastanka, cerkvena oprema pa je delo priznanih slovenskih likovnih ustvarjalcev. V cerkvi visi monumentalna slika Križanja iz 17. stoletja prinešena iz cerkve Karmelske matere božje v Slapih. Kamnit zid, ki obdaja cerkev je nekoč predstavljal meje nekdanjega farnega pokopališča, ki je bilo opuščeno leta 1948. Na pročelju cerkve je vzidana spominska plošča padlim v 1. svetovni vojni in je ena redkih tovrstnih obeležij na Dolenjskem. Pod cerkvenim korom sta vzidani nagrobni plošči šmarješkima duhovnikoma Jakobu Jegliču in Janezu Volčiču.







Župnijska cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi

 

Cerkev sv. Andreja obdana s pokopališčem stoji na najvišji točki vzpetine, okrog katere se je razvila vas Bela Cerkev. Ljudsko izročilo pravi, da je dobila Bela Cerkev ime prav po beli, zidani cerkvi, ki se je že na daleč razlikovala od ostale lesene arhitekture v prostoru. Sedanja sakralna zgradba je bila pozidana v poznobaročnem stilu leta 1813 na prostoru  srednjeveške prednice. Cerkveni inventar je iz prve polovice 19. stoletja in ohranje tradicijo baročnega podobarstva. Cerkev sv. Andreja je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1283, lokacija cerkve pa je omenjena v znameniti listini freisinškega škofa, izdani 15. junija 1074 v Ogleju.




Cerkev Karmelske matere božje v Slapih

 

Grajska cerkev Karmelske matere v Slapih je bila pozidana v letih 1622 - 1628. Sedanja zgradba je nasledila starejšo srednjeveško stavbo. Nastanek cerkve je povezan z lastniki gradu Klevevž, družino Moscon, ki so cerkev postavili kot njihovo družinsko grobno cerkev. Na pokopališču, ki obkroža cerkev je večje število nagrobnih spomenikov med katerimi izstopa grobno polje družine Ulm, zadnjih lastnikov med 2. svetovno vojno požganega gradu Klevevž. 

 



Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki