Grič pri Klevevžu

Naselje ima nadmorsko višino 226 metrov in je razloženo na pobočju Homskega hriba (380 m) nad okljukom Radulje. Onstran Radulje sta zaselka Slape in Kačja Rid, med njima so razvaline gradu Klevevž. V bližini ima kmetijska zadruga sadovnjak. V steni pod gradom se odpirata Zgornja in Spodnja Klevevška jama, iz katere priteka termalna voda (16 do 20°C). V Kostanovljah je Ajdovska jama, v kateri so našli prazgodovinsko lončenino. Nedaleč od jame sta dve železnodobni gomili, gomile so tudi v gozdu severno od gradu. Grad se prvič omenja leta 1267. Zgradili so ga freisinški škofje, konec 15. stol. se ga je polastil celo Matija Korvin. Ob koncu 17. stol. je postal last stiškega samostana, ki ga je kmalu prodal kostanjeviškemu. Pozneje je z njim gospodarila država, prek loterije je prišel v posest francoske družine Jombard in s poroko pod Ulme. V 19. stol. je bil zadnjič temeljito predelan in je dobi neoromansko podobo. Grad je bil požgan med 2. svetovno vojno, zdaj je v območju zadružne posesti ohranjena le njegova lokacija in ostanki parka. Marijino cerkev v zaselku Slape je v začetku 17. stol. pozidal J. Moscon v zahvalo za zmago nad Turki. Zvonik je ostanek starejše stavbe, ki jo M. Zadnikar uvršča v skupino cerkva z vzhodnimi kovnimi zvoniki, razširjenimi predvsem po Koroškem, na Dolenjskem pa zaradi freisinške posesti v šmarješki okolici. Baročna oltarna oprema je iz 17. in 18. stol., oltar sv. Florijana je iz 19. stol. Na koru so baročne orgle (pozitiv) J. J. Eisla iz sredine 18. stol., v prezbiteriju visi slika Marijinega obiskovanja iz 17. stol., ki je pripisana delavnici slikarja Charlesa Le Bruna, v kamnitem tlaku ladje je nagrobna plošča J. Moscona.

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki