Dežela arheologije

 

 

Voda, ustrezna lega in dobri življenjski pogoji so pripomogli, da so območje Šmarjeških Toplic že v železni dobi poselili prvi prebivalci. Za prvimi staroselci so se skozi različna časovna obdobja na območju ustalili Kelti in Rimljani. V času preseljevanja ljudstev so te kraje odkrili in naselili Slovani. Različne kulture so se zlile med seboj in v kraju pustile pomemben pečat, ki je viden v bogatih in pomembnih arheoloških najdbah ter pestri naravni, kulturni in etnološki dediščini.

 

Uradni zapisi s prvo omembo današnjega področja Šmarjeških Toplic segajo v leto 1074, ko je bila sestavljena pogodba med freisinškim škofom in oglejskim patriarhom o lastništvu kmetijskih gospodarstev na pobočju Vinjega vrha.

 

tl_files/slike/slika 3, Vinji vrh.jpg

 

 


Na razstavi je mogoče videti replike najdb iz območja občine Šmarješke Toplice, ki so iz obdobja prazgodovine, obdobja naselitve Keltov in Rimljanov, pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Originali najdb se nahajajo v Dolenjskem muzeju Novo mesto, Narodnem muzeju Ljubljana in Naturhistorisches Museum na Dunaju. Na Vinjem Vrhu je že v železni dobi nastalo močno utrjeno naselje in o načinu življenja v tistem obdobju pričajo najdbe v grobiščih imenovanih gomile, ki so še danes vidna na grebenih in pobočjih Vinjega Vrha. Sprevod ponazarja šest prebivalcev Vinjega Vrha, ki si sledijo v časovnem zaporedju, opremljene z nakitom, orožjem in opravo značilno za določeno obdobje. Dva predmeta še posebej izstopata in sta poimenovana po kraju najdbe- Šmarjeti, to sta šmarješka čelada in šmarješka fibula. 

 

 

tl_files/Novice/Martina/Hisa zive dediscine/Smarjeska celada manjsa.jpg

 

 

V antičnem obdobju je bila ob reki Krki zgrajena pomembna rimska cesta, ki je vodila po približno isti trasi kot današnja sodobna avtocesta. Po rimskih zapovedih so bila pokopališča locirana ob cestah, zunaj naselij, tako je bilo manjše rimsko pokopališče s kamnitimi grobnicami, najdeno v vasi Draga pri Beli Cerkvi. Značilno je bilo sežiganje pokojnikov in pokopavanje v lončene žare, ki s svojo obliko simbolizirajo hišo. Te žare so skupaj z ostalimi predmeti polagali v grobnice. Pri Družinski vasi je bila najdena trasa kamnite antične ceste in zidane antične stavbe.

 

V zgodnjem srednjem veku so te kraje naselili Slovani. Zadnja najdba so bili ob gradnji Hiše žive dediščine najdeni obsenčni obročki, značilni nakit Slovank. Slovanke praviloma niso nosile bogatega nakita, značilni so bili predvsem raznovrstni obsenčni obročki, uhani ali prstani.

 

Posebna najdba s pobočja Vinjega vrha je tudi t.i. orant, bronast obesek s podobo človeške figure, z dvignjenimi rokami in nogami, ki segajo čez krog. Obesek je datiran v keltsko obdobje in njegov motiv si lahko razlagamo na različne načine. En od njih je, da orant ruši skladnost človeške figure, ki je predstavljena v Da Vincijevi risbi Vitruvijevega človeka, kar naj bi bil dokaz, da ne gre le za človeško figurico, temveč za božanstvo, ki krši pravila zemeljskega.

 

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki